No saj že veste, da z mami redno potujeva - tako sva se tudi to nedeljsko jutro napotila na pot.Odpeljala sva se do Selnice, kjer sva zavila na desno. Mi mami pokaže hišo, kjer je včasih živela njena babica - torej moja prababica.Nato klepetulja še klepeta z dvema satrejšima gospodoma in po dolgem času, ker sem res že naveličan tega čakanja se le napotiva po najini poti. Nekaj časa hodiva po asfaltu - pot je ravna in ni nama hudga. Mami išče markirano pot in po nekaj kilometrih jo opazi na levi strani - tako se zapodiva v gozd. Začneva se vspenjat in pot traja kar dobro urco in pol po strminah. Mami malo postoji, da mi da vsake tolk časa pit, ker je res vroč dan in moramo otroci več pit, da ne dihidriramo. Ja pa mami tud pije, saj je res naporen teren. Iz gozda prideva na cesto in tukaj nadaljujeva pot. Gledam okrog sebe in sem zelo navdušen, kajti od vseh krajev kjer sva bila do sedaj mi je ta najbolj všeč. Tako lepo je urejen - zelenice okoli hiš so urejene, vse brsti, pri vsaki hiši so tablice z njihovi imeni. Na veliko so označene kmetije...kažipoti so res lepo urejeni. Tako nadaljujeva pot ko prideva do kažipota, kjer kaže da imava še 2 kilometra do cilja. Nadaljujeva pot po asfaltu - to je res malo mučno, ker se nama vročina zažira v telo. Malo sem zaspan zato se odločim, da malo zadremam. Ko se že pogrezam v sen naenkrat zaslišim neke čudne zvoke. Ne vem al naj začnem kričat al naj bom čisto tiho in naj to mami uredi. Pogledat pa si sploh ne upam, dokler ne slišim mamin glas. pšššš...pšššš...tiho bodi kokica a ne vidiš, da moj mali princ spi. ..tako je mami prigovarjala tole bitje na dveh nogah. No si mislim potem pa ne more bit nič hudga, če se mami takole pogovarja. Ognjevito dvignem glavo in odprem oči in glej ga zlomka kaj vidim. Nekaj čisto doli pri tleh me čudno gleda - zraven pa spišča čudne zvoke. Mami opazi, da sem zbujen in mi pove,da so to kokoši, ki nam dajejo jajce. aha...ja jajce pa sem že vidu. Mami jih uporablja, ko bratoma palačinke peče. Jaz pa še ne maram palačink. Pa ne mislit, da sem razvajen, ker nisem - sam raje imam svojo ciciko. Malo stran pa nas nekdo opazuje. Tale mister pa mi je všeč, ima tako lep pisan rep in velik rdeč greben. Počasi se približuje putkam in mami mi pove,da je to petelin - njihov gospod. Sicer še ne razumem čisto najbolje, kako imajo samo enga gospoda petelina, če je pa tolk pišk. No ja to bom razumel, ko bom še malo zrastel. Napotiva se naprej - sam pa še kar gledam nazaj. Te mini živali pa so mi bile všeč, ker so manjše od mene in posute s peresi. Sedaj poznam pa že kar nekaj živali..madona kak frajer sem.
Naenkrat pa se nama odpre razgled - prečudovit razgled. Kod, da bi vstopila v pravljično deželo. Kaj takšnega še nisem vidu in mami je čisto prevzeta. Začneva se vspenjat do vrha, kjer stoji cerkev. Vstopiva vanjo in tukaj se nama prikaže stara arhitektura. Naravnost fascionantno. Stopiva iz cerkve in se še sporehodiva okoli po obzidju in zreva v daljavo.
Mami poslika najine doživljaje na sv. duhu. Nato se še okrepčava, saj po treh urah to paše in počasi se začneva spuščat nazaj proti Selnici.
Čeprav je pot naporna se splača prav vsako kapljo prelit, kajti ne vidiš vsak dan pravljične dežele.
Počasi postajam ponosen, da živim v tako lepi deželi, kot je naša Slovenija.
Takole pa je še en dan za nama. Vem,da je mammi utrujena zato se hiter stisnem k njej in potonem v spanec.
Ni komentarjev:
Objavite komentar