Če bi vi vidli mojo mami ta teden - ja opasna je z mano na hrbtu. Lazi po gričih kot srnica..jaja mami super si. Pa je to vse lepo in prav, da mene zraven vzame - saj, če me ne bi...ja to bi pa bila katastrofa. Bi tako tulil, da bi mogla koj nazaj prit. Sam ne vem pa zakaj morava vsa ta čudna bitja srečevat - pa moja mami se z njimi kar pogovarja. Pa v bližino njih hodi in jih boža. Zadnjič je enga kar osedlala - madona sem začel tako protestirat, da je mogla takoj dol prit. Ja, da ne boste mislili še mene je hotla gor potegnit ...o to pa ne sem si reku. Ampak to je druga zgodba in drug pohod.
Danes vam bom opisal pot, kjer sem srečal velike zize - pa sem mislu,da ma moja mami največje:)
Bila je sončna sobota . Mami je že začela nahrbtnik ven vlečt in že sem postajal nestrpn. Vedno komaj čakam, da vidim kam me bo peljala. Z mojo mami pa res ni nikoli dolgčas. Ko je spakirala nahrbtnik se odpraviva. Joj mene zakaj se moram v tej kovinski škatli vozit? Zadnje čase mi je pa to res tumač. Me vse moti - pa še vroče mi je. Najhuje pa je to, ker je mami tolk daleč stran. Kdo pa ne bi protestiral, če ne bi imel svoje zizike zraven sebe.
No ko po mučnih minutah prispeva v Kamnic si prav odahnem. Parkirava in že se odpirajo vrata - hiter stegnem rokici in že sem v nahrbtniku. Mami si me dobro oprta in že greva proti Bresternici in potem po markirani poti do vrha. Uf...to pa je vspon...sicer sem navajen, da hodiva navbreger ampak sedaj se pa po asfaltu v breg vspenjava že dobro urco. No naposled zavija v gozd in po makedamu. Tako naju pot pripelje v gozd, kjer je prvi kažepot - pot vodi k mlinu in žagi. Mami malo postoji in si ogleduje kažipot - se mi zdi, kod da je hotela še tja zavit. Nekaj pogleduje na uro - računa in potem se odloči, da si bova mline in žage šla drugič ogledat. Nadaljujeva pot proti vrhu - hodiva mimo kmetije in glej kako bevska neprijazen kuža. Mama je kar bolj v levo stopila - mi pravi,da je to rotvajler. Po glasu kako je to povedala, se mi zdi da z njimi pa nima ravno dobrih izkušenj. Nadaljujeva pot, ko prideva do kmetije. Mama glasno pozdravi starejšo ženico katera nama veselo odzdravi in naju občuduje. Pa na živce mi gre tudi, ko mi dela buci - buci. A bi bilo vam všče, če bi vas nekdo ščipal za lice in se slino proti vam. Sem mislu, da me bo še kisnila. Sem takoj vklopil alarm in mama se je hiter poslovila in tako sva nadaljevala pot. Mal dalje pa naju gledajo neke čudne velike žvali - pa debele. Sam pojma nimate - sem mislu,da ma moja mama velko zizo - sam to bi mogli videt - kake zize. Sem si mislu - jupi to pa je papice. Mami je šla proti pašniku kjer so se te žvali pasle - no mi je mami razložila, da so to krave, ki nam dajajo mleko. Pa tega nisem najbolje razumel - kako nam ta krava daje mleko, če imam jaz zato mami. Sva prišla do krave - sem počas lezel v nahrbtnik - postajalo mi je vedno bolj vroče. Skril sem se za mamin hrbet, ko slišim kako se pogovarja s tole prijazno živalco. Ker ni bilo nič hudga slišat sem počas odprl oči in pokukal. Joj mene kaka žval...kaka krava. Velika - debela - kake oke velka ima - pa jezik - velik, hrapav...fuj....a zize pa ima - ta pa daje papice. No pa mi je mami razložila, da ona daje mleko, ki ga mi vsi pijemo. No mi mali ludeki naj ga še ne bi, ker za nas je najboljše mamino mleko. Mi ga pa je mami dala mal za probat pa mi ni bilo všeč. Saj vi , ko ste men podobni - vsi, ki imaste pinceke me boste bolje razumeli. A ni najbolje se stisnit k topli ziziki in se na njo prisesat. Pa to je raj vam rečem - a mleko sladko , kot med. Ni ga bolša na tem svetu.
Ko se mami vse pogovori s svojimi prijateljicami kravami nadaljujeva pot do vrha. Od kmetije se povspeva ponovno v gozd, kjer je do vrha še dobre pol ure. Po dveh urah sva na vrhu - ŽAVČERJEV VRH. V koči kjer streže prijazen gospod srednjih let ni njegov sin sva se okrepčala, spočila, naklepetala in nato sva se odpravila nazaj v dolino. Po poti nazaj sva srečala še nekaj kolesarjev, ki so nama veselo mahali in naju gledali z občudovanjem.
Pot na žavcerjev vrh je zelo lepa, prijetna za hodit - vendar tudi naporna.
Tako sem danes spoznal spet novo žival. Sedaj poznam že dve živali ovce, ki nam dajajo volno in krave, ki nam dajejo mleko.
Komaj čakam nov dan, ko si mami ponovno oprta nahrbtnik in že naju noge nesejo. Kam pa vam povej kdaj drugič
Ni komentarjev:
Objavite komentar